Pred dvema tednoma je imela zahodno-slovenska regija počitnice. En teden spanja, zabavanja in brezdelja. Sicer naj bi se učila, predvsem za to, ker me čez malo več kot dva meseca čaka matura, ampak moji načrti so tako kot ponavadi splavali po vodi. Kako da ne, če pa je ogromno drugih stvari, ki jih lahko počnem.
V nedeljo zvečer sem se odpravila na počitnice k prijateljici Kaji iz morja, s katero se poznava že več kot deset let. Ker nisva iz istega kraja, se med počitnicami za par dni dobiva pri eni ali pri drugi. Nekako pa nama je prišlo v navado, da si vedno, ko sva na počitnicah ogledava en film. Tokrat so bili na vrsti Nesrečniki.
Preden si grem film pogledat v kino, ponavadi pogledam trailer, poiščem kdo igra in ugotovim zakaj gre v filmu. Tokrat pa je bilo malo drugače. Nisem si ogledala trailerja, nisem vedela kdo igra, za kaj gre v filmu, vedela nisem niti da je muzikal! Predvsem pa nisem bila preveč navdušena nad dolžino filma.
Nesrečnikov se nisem kaj pretirano veselila, kljub temu da ima stransko vlogo moja najljubša igralka Anne Hathaway. Mogoče sem se za ogled odločila iz radovednosti, ali iz preprostega razloga, da v kinu ni bilo nič bolj pametnega. Ne bi se mogla bolj motiti...
In smo šle. Na "Prešercu" sva se dobile še s Kajino sošolko, nato pa smo se v kino Komuna odpravile gledat dve in pol uri dolgo glasbeno dramo.
Film se začne s prizorom prisilnega dela. Več zapornikov stoji v hladni morski vodi in vleče ladjo, od zgoraj pa jih opazuje policist Javert (Russel Crowe). Ta po 19 letih prisilnega dela izpusti zapornika 24601- Jeana Veljeana (Hugh Jackman), ki je ukradel štruco kruha, za svojega nečaka. Preden ga spusti mu pove, da nikoli ne bo svoboden in da bo vedno nosil breme svojega greha.
Osem let pozneje je Veljean ugleden gospod in župan mesta, ki se je preimenoval v g. Madelina. V tem času se v mestu pojavi tudi Javert povišan v inšpektorja in g. Madeline mu takoj postane sumljiv. Medtem pa je tovarniška delavka Fantine (Anne Hathaway) po krivem odpuščena iz tovarne in ker mora skrbeti za hčer, ji ne preostane drugega kot, da proda svoje lase in zobe, nato pa še svoje telo. V njeni največji bedi jo najde Veljean in jo odpelje v bolnišnico in ji na smrtni postelji obljubi, da bo on skrbel za njeno hčer Cossette.
Tik pred Fantinino smrtjo pa mu Javert pove, da so pravega Veljeana že našli in ga bodo obsodili. Vendar Veljeana vest ne pusti spati, zato na sodišču prizna kdo je in Javert mu je spet za petami.
Mine še devet let in v Parizu vse bolj vrši. Mladi študentje pod vodstvom Enjolrasa (Aaron Tveit) in Mariusa (Eddie Redmayne), naklepajo vstajo, vendar je edini človek, ki ima posluh za male ljudi, general Lamarque.
Marius se v trenutku zaljubi v sedaj že odraslo Cossette (Amanda Seyfried), za njim pa vzdihuje mlada Eponine (Samantha Barks). A kaj ko je Javert ponovno Veljeanu za petami in zdi se da ljubezen ne bo imela srečnega konca.
General Lamarque umre in študenti odidejo na barikade. Upor je zatrt v trenutku in edini preživeli je Marius, ki ga reši Velejean.
Marius okreva in se po tragični smrti vseh prijateljev, naposled le poroči s Cosstte, Veljean pa se odpravi v samostan, kjer na koncu tudi umre.
Veliko let pozneje pa se Parižani končno uprejo in rodi se nova republika. Na ogromnih barikadah je na tisoče ljudi, med njimi pa zmagoslavno prepevajo duhovi Enjolrasa in študentov, Eponine, Fantine in Veljeana.
Film posnet po romanu Victorja Hugoja prikazuje življenje po francoski revoluciji in željo študentov, ki bi radi nekaj spremenili in so zato pripravljeni plačati z življenjem. Siti bede, revščine in oblasti, ki jim ne pusti, da bi prišli iz ulice, se odločijo za upor in polni upanja, da se jim bodo pridružili še drugi postavijo barikade. A ljudje se ustrašijo in zbojijo za svoja življenja in skupino mladih študentov pustijo samo. Ti pa se polni mladostniške zagnanosti in vneme borijo do krvavega konca.
Na koncu filma pa ogromne barikade na katerih stoji številčna množica ljudi, ki se je končno odločila upreti in izpeljati načrte mladih študentov.
Film me je tako navdušil, kot še noben do sedaj. Mogoče zato, ker je muzikal (moja najljubša zvrst) ali pa preprosto zato, ker pred tem nisem vedela ničesar o njem.Med filmom sem se zaljubila v Mariusa (igra ga Eddie Redmayne), po filmu pa se naposlušala soundtracka in se večino pesmi že skoraj naučila na pamet.
Med filmom in po njem sem razmišljala (in še razmišljam), da se prav to trenutno dogaja povsod po svetu in tudi v naši majhni Sloveniji, manjkajo nam samo še ogromne barikade in revolucija.
Zato vam priporočam ogled filma, ki je poln akcije, ljubezni, boja za preživetje in dogodkov, ki se trenutno dogajajo povsod. Vam ga pa odsvetujem, če niste ljubitelj muzikala in zgodovine, saj se vam bosta dve uri in pol petja (v celotnem filmu so mogoče trije izgovorjeni stavki) vlekli.
Sedaj pa samo še čakam da si Les Miserables, nekoč v prihodnosti ogledam na odrskih deskah v Londonu.
V naslednjem blogu pa sledi še nekaj zanimivosti Nesrečnikov.
