Danes je bil zadnji "pravi" šolski dan v štirih letih gimnazijskega izobraževanja.Letnik sem zaključila s prav dobrim uspehom, jutri me sicer čaka še maturantska parada, v ponedeljek podelitev spričeval, nato pa še matura.
Štiri let so minila kot bi mignil in še danes se točno spomnim kako sem 1.septembra 2009 kot fazanka prestopila prag gimnazije, točno se spomnim kaj sem imela oblečeno, kako nam je bilo vsem nerodno v razredu, ko smo se en drugemu predstavljali in kako smo se potem v štirih letih navezali en na drugega, se z nekaterimi tudi skregali ali pa se še bolj povezali. Zdi se mi kot, da bi se to zgodilo včeraj in ne pred skoraj štirimi leti.
Štiri leta učenja, prerekanja s profesorji, smejanja v razredu butastim šalam ali pripombam, izletov (Benetke, London), novih prijateljstev, ljubezni, smeha, teka po hodnikih, (pre)zgodnjega jutranjega vstajanja,
maturantski izlet,
maturantski ples, sedenja pred šolo ob lepšem vremenu, druženja s sošolci in prijatelji iz paralelke.. In še bi se dalo naštevati.
In kmalu bo vsega konec. Konec jamranja vsako jutro, zakaj moram vstati tako zgodaj, konec testov (samo še izpiti), konec gledanja nekaterih profesorjev (čeprav nekaj jih bom pogrešala, saj so mi v štirih letih prirasli k srcu), konec gimnazije.
Pogrešala bom razred, ki je res super, pogrešala bom nekatere profesorje, najverjetneje pa tudi tiste ljudi, ki so mi kdaj pa kdaj predstavljali trn v peti. Predvsem pa bom pogrešala te štiri najstniška leta, menda (vsaj po besedah starejših ljudi) najboljša leta v življenju.
Jutri me tako čaka še maturantska parada, kjer bomo dijaki naše šole še zadnjič skupaj zaplesali četvorko in predali ključ tretjim letnikom, našim naslednikom. Po (predvidevam) napol mrtvem vikendu pa veliko učenja, matura, nato pa najdaljše počitnice.
