Naporen in zanimiv teden

Za mano je naporen teden, čaka pa me zanimiv teden. Naporno se je začelo že v soboto pred enim tednom, ko sem se nekako po naključju znašla na karaokah v bližjem pubu. Že nekaj časa sem prijateljem in vsem, ki so me želeli poslušati pet minut, težila, da hočem na karaoke, ampak nihče nikoli ni bil za. V soboto pa me je prijateljica vprašala, če bi šla na karaoke in seveda sem se čez pet minut znašla tam. In ja odpeli smo približno sedem pesmi (ali več), vseh se niti ne spomnim več, na koncu pa smo šli najverjetneje že vsem na živce. Ampak si mislim: pa kaj? Uživala sem, pela in se končno sprostila, kar je zame baje nemogoče. Tako, da to kmalu ponovimo. Problem pa je nastal, da sem domov prišla ob pol štirih zjutraj, vstala pa sem par urc kasneje, saj me je čakal obisk živalskega vrta s sestričnama. Tega sem se sicer veselila že par dni prej, ampak nekako ni preveč super opazovati živali neprespan in z bolečo glavo. Potem pa sem še popoldne deset minut pred tretjo dobila sporočilo od sodelavke, da lahko pridem delat in seveda sem letela. Pa še cel teden vstajanja ob pol sedmih zjutraj in dela do treh popoldne, pisanje potopisa in vsakodnevnega letanja naokoli in na koncu je bil teden res naporen, vendar še vedno produktiven in zanimiv. Ta teden pa se je začel šele včeraj ob dvanajstih, saj sem se morala naspati še za cel teden nazaj, danes me čaka še en prispevek, v petek še en dogodek, v četrtek letim v Ljubljano (več izveste kasneje), med vikendom pa upam, da bo vsaj toliko lepo vreme, da si bom lahko letos končno ogledalo kino pod zvezdami.
Trenutno pa sedim na kavču oblečena v kavbojke in pulover (moj novi trend letošnjega poletja, pozimi bom očitno nosila dve bundi -.-) in se lotevam gledati Castla in Devious maids.
Uživajte v ostanku večera in remmber: C'est la vie!

Cacao

Blue and white

Živalski vrt

I long for salt air in my hair

Sonce, morje, ogromno komarjev, prekratke noči in super družba. Kratek opis letošnjega eno tedenskega dopusta v Puli. Končno en teden sonca, da sem si malo napolnila baterije, dobila malce barve in se najbrž letos zadnjič vrgla v slano morsko vodo. Pa vožnja s čolnom, obisk mesta Medulin, skok s petmetrske pečine na rtu Kamenjak in obisk novega vodnega parka Istralandia v Poreču, ki mimogrede ni nič posebnega.

Ja letošnje morje je bilo po mojem mnenju najboljše do sedaj, saj se nam prvič ni uspelo skregati. ;) Sicer mi je po pravici povedano prejšnja destinacija ( Pag Novalja) bolj ustrezala, ampak prijateljeva družina ima sedaj apartma v Puli, tako da šenkanemu konju se ne gleda v zobe, ali kako že gre slovenski pregovor. 

Ves čas sem jedla, hodila lulat (očitno sem si nekaj prehladila mehur), vsak večer pa me je zeblo. Obvezna oprema za na plažo so seveda bile kopalke, natikači, hlače z naramnicami in slamnat klobuček, ki sem ga po dveh letih ponovno potegnila na plan. Pogrešala pa sem tiste poletne tople večere, ko si lahko cel večer v kratkih rokavih in kratkih hlačah. Teh letos očitno ne bom doživela. 

Do konca avgusta me sedaj čaka še en teden dela in pisanje prispevkov, izpit pa si bom pustila za september, da se bom res dobro naučila. Kasneje pa še (upam, da) obisk Firenc in potem počasi nazaj na faks.

Do takrat pa se bom potrudila uživati v ostanku tega sicer mrzlega in večinoma deževnega poletja in upala, da bo jesen toliko lepša.
On repeat: One Republic Preacher

Na poti na morje

Pješčana uvala

Dan na čolnu

Arena Pula

Večer na plaži v Medulinu

Obvezna oprema za na plažo in moja najljubša morska pridobitev-nahrbtnik

Zadnji večer pred Areno Pula

Poleti je vse bolj enostavno

Čez dva dni grem na morje. Končno. Letos skoraj prvič. Zakaj skoraj? Ker sem dva tedna nazaj za dva dni pobegnila v našo prikolico na slovenski obali. In bilo je fantastično. Mir, odlična knjiga, pisanje potopisa in morski zrak. Edina slaba stvar je bil dež, vendar me to ni ustavilo pred skokom v morje. Seveda pa je na dan odhoda sijalo sonce. Just my luck.

Čez dva dni pa grem končno na zaslužen oddih v Pulo. Teden dni (upam) sonca, morja, dobre družbe in najverjetneje neprespanih noči. Ja res se že veselim. Julija je že konec, zakorakali smo v avgust, še malo in tukaj bo september in konec poletja. Kar me žalosti. Celo leto čakam poletje, enostavno življenje. Na faksu mi je všeč, všeč mi je da se ves čas nekaj dogaja, ampak poletje ima nek svoj čar. Tudi poleti delam, pišem in imam vsakodnevne obveznosti, ampak je vse skupaj drugače, ker je poletje! In poletje je nepopisljivo boljše kot vse ostalo. Zato iščem destinacijo s celoletnim poletjem, da se lahko preselim tja in se več ne vrnem. ;)

Danes sem ponovno začela gledati Pod toskanskim soncem in ugotovila, da je to zagotovo moj najljubši film. Tudi moja destinacija erasmus izmenjave bo zato najbrž Italija. Če je tam kakšna fakulteta s pravim programom. Drugače pa Španija, Portugalska ali Grčija. Definitivno pa nekje ob morju. Ker ob morju je vse skupaj bolj enostavno.