Hormoni divjajo, ljudje se zaljubljajo, življenje postaja znosnejše.
Dnevi so daljši, toplejši, sončnejši. Pomlad obožujem. Zakaj? Ker vodi k poletju in predstavlja neko pričakovanje.
Vsak dan smo bližje vročini, dolgim in neprespanim nočem, brezdelju. Komaj čakam da se v kopalkah vržem na ležalnik pod borovci in preberem dobro knjigo, za katero med letom enostavno ne najdem časa. Poletje zame pač ni le letni čas, ampak začetek novega poglavja.
Enostavno ne maram mrzle in sive zime. Pozimi sem depresivna, zamorjena in sitna. Poleti sem polna energije, nasmejana in samo pogled skozi okno mi nariše nasmeh na obraz.
Tale marec mi je vedno bolj všeč. Že zjutraj ko vstanem in odgrnem zavese me pozdravi vzhajajoče sonce, še bolj pa sem navdušena nad dejstvom da je dan vedno daljši. Škoda je le da pol dneva prebijem v šoli ko pa pridem domov nimam niti toliko energije da bi premaknila palec na nogi.
Vedno bolj ugotavljam da sem rojena na napačnem koncu Slovenije. Če se postavim na balkon se mi odpre čudovit pogled na Krvavec. Ja, marsikdo bi rekel: "Kaj bi še rada?" Rada bi da se mi odpre pogled na morje, zato je moja največja želja da se v prihodnosti preselim na slovensko obalo. Pa me kdo vpraša kaj vidim na slovenski obali, zakaj mi je tako lepa.
Mogoče zato, ker že celo življenje počitnice preživljam v Sloveniji in drugega ne poznam, mogoče pa mi je enostavno všeč. Še posebno Piran. Srednjeveške uličice, piranska punta, vse tiste ladjice, Tartinijev trg, čudovit razgled.. Ljubezen na prvi pogled. ;)
Če bi me trenutno kdo vprašal, ali sem zaljubljena bi mu odgovorila: "Ja, sem v morje, še bolj pa v Piran." Čudna sem vem, ampak to mi je nekako všeč, pa saj pravijo ljubezen je slepa in ne pozna meja. :)
C'est la vie.
Ni komentarjev:
Objavite komentar