August, please be good to me.

Zadnji dan julija. Ko še enkrat preberem, se šele zavem kaj sem napisala. Zadnji dan julija?! Kako, zakaj? Pa ne no! Samo še en kratek avgust nas loči od ponovnega sedenja v šolskih klopeh, učenja, domačih nalog... Ah, pa kaj! Zaenkrat je pred nami še cel avgust, v katerem se lahko zgodi še precej čudovitih stvari (vikend s puncami, morje, seveda pa me zadnji teden za češnjo na torti čaka še maturantski izlet.)



Zadnje dni je govora samo še o olimpijskih igrah. Saj ne rečem,  poletne olimpijske igre, so mi občutno bolj pri srcu, kot zimske( kar priznajmo si, da razni skakalci v vodo izgledajo super) ampak, ker pač nisem velika privrženka športa, mi gre rahlo na živce, da moj preljubi brat (ne more biti več bratec, ker bo v petek star 15 let) ne dela drugega kot da sedi pred televizorjem in spremlja kaj se dogaja na Otoku. Edina svetla točka olimpijskih iger, je da manj časa preživim pred televizorjem (edina izjema je četrta sezona Šepetalke duhov, ki pa sem jo gledala že vsaj trikrat in pa seveda v nedeljo nisem smela zamuditi premiere Friends with benefits na HBO, ki pa sem ga tudi gledala že stokrat- ne morem pomagati, ta film je TOP! ;)) in več časa posvetim branju. Oh, branje. Ne razumem ljudi, ki ne marajo branja in nočejo niti vzeti knjige v roke. Vonj knjige, pisane platnice in vsa tista zgodba, ki se v glavi vrti ob branju dobre knjige. Sama sem velika privrženka ljubezenskih romanov in v juliju se je kar veliko knjig tega žanra znašlo na moji mizi ( trenutno berem I heart Hollywood, nadaljevanje I heart New York in zaenkrat je knjiga "perfekto"). Poleg branja, pa imam dovolj časa tudi za svoje prijatelje in rekreacijo (čeprav s tekom še vedno nisva na ti). Tako se bom čez približno eno uro z bratrancem odpravila s kolesom na bližnji hrib in upala da med potjo ne bom izdihnila. ;))

Poleg branja in rekreacije pa sem letošnje poletje našla še dve stvari, ki mi polepšata dan in nekako ne vzameta preveč časa. Igranje kitare in peka muffinov. Prejšnji teden sem po več kot enem letu, v roke ponovno vzela svojo kitaro, ki je osamljena in zaprašena stala v kotu in preigravala pesmi, ki sem se jih učila pred nekaj leti v glasbeni šoli. Uspelo se mi je naučiti tudi dva nova akorda (oh yea) in občutek je bil fenomenalen. ;)) Poleg igranja kitare, pa sem se prvič lotila peke muffinov, prvič že na začetku julija in ponovno pred enim tednom. Za nekatere nič posebnega, zame poseben dosežek, glede na moje pekovske in kuharske vrline (srečo imam če ne zažgem jajca na oko). Nič posebnega, je pa začetek. ;)


Enjoy summer and have fun until the next time! ;))

C'est la vie.

Seaside with friends.

Pa sem tudi to dočakala. Prve počitnice s prijatelji. Zanimive, zabavne, smešne in seveda nekaj kar je popolnoma značilno za našo družbo: nore. V sredo pred enim tednom smo se kot neka skupina športnikov s kombijem odpeljali na Pag. Moje navdušenje se je pokazalo že med vožnjo po Jadranski magistrali, s čudovitim pogledom na Jadransko morje, ravnodušna pa nisem ostala niti pri vožnji s trajektom, saj sem se tokrat peljala prvič (vse je enkrat prvič). Ko smo prispeli v kamp, kjer smo imeli super razgled na morje, smo se hitro razpakirali, nato pa noč preživeli s kartami v rokah. Izgubila sem seveda jaz (kdo pa drug), moja kazen pa je bilo ogovoriti neznanca. Naslednje jutro smo bili kar pridni, saj smo vstali že ob desetih (za nas zeloooo zgodaj) in se po obilnem zajtrku odpravili na plažo. Po poležavanju na plaži in kopanju v kristalno čisti vodi smo se zvečer odpravili v mesto.
Nekako smo v  enem tednu postali glavna atrakcija kampa. Z blazinami, spalkami in ogromnimi torbami smo se vsak dan vozili z rolerji po plaži, se z rolerji "švercali" na vlakcu do mesta, skratka delali pi*darije. Vsak dan smo kasneje hodili spat in še pozneje vstajali (naš rekord je bil ob dvanajstih. ;)) Spoznali smo nove prijatelje in srečali stare znance. Skratka, kljub manjšim nevšečnostim smo uživali na polno!! ;))

It's about learning how to dance in the rain.

Zgornja slika popolnoma opiše današnji dan.

Potem ko sem v nedeljo, končno dočakala polnoletnost, prejela cel kup lepih voščil (eno mi je še posebno ostalo v spominu) in svoje prijatelje peljala ven (seveda ni šlo brez javnega osramočenja, hvala A), sem v tem tednu nekako poskusila kar nekaj novih stvari. Pa ne da pišem seznam ali list stvari (ta seznam nastaja predvsem v moji glavi), ki si jih želim narediti ampak enostavno sem ugotovila da je življenje prekratko, da ne bi poskusila vsaj nečesa novega. Tako sem danes kljub prekratki noči, vstala ob šestih in se z R, V in S odpeljala proti Kopru. Kljub zgodnji uri je bilo na morju že peklensko vroče in kar nismo morale dočakati da se vržemo v vodo. Hitro smo si kupile lubenico, se preoblekle v kopalke, nato pa se nastanile na kopališču. Seveda ni minilo niti pet minut in že smo se vrgle v kristalno čisto vodo (kar je čudno, glede na to da je Luka Koper v neposredni bližini). Ker pa je vreme zadnje dni popolnoma zmešano, se je seveda takoj v trenutku ulil dež (Angleži bi v tem primeru uporabili frazo it's raining cats and dogs). In ker sem se odločila da moram poskusiti nekaj novega in ker sem jaz pač jaz, sva se skupaj z V odločile za tek po dežju. Občutki: fantastični! Kljub mokri obleki in lasem ter toči je bilo moje počutje na vrhuncu. S tem tekom sem nadoknadila tudi včerajšnjo boso hojo po dežju. Poskušanje novih stvari pa se ni ustavilo le pri teku v dežju ampak se je nadaljevalo v poskušanju mehiške hrane (čeprav ne vem zakaj sem čakala tako dolgo, ker ni nič posebnega).

Zato je ta slika popoln opis današnjega dne. Zakaj bi čakali na sonce, ko pa lahko plešemo v dežju? In ker sem po srcu še vedno otrok (kdo pa ni ;), bom ta deževen večer preživela ob gledanju filma Zrcalce, zrcalce (kritika sledi kasneje).


Moj seznam (ki je zaenkrat samo v moji glavi), se počasi dopolnjuje, zagotovo pa na njem ne boste našli kakšnega bungee jumpinga ali skoka s padalom. ;)

C'est la vie.