Zadnji dan julija. Ko še enkrat preberem, se šele zavem kaj sem napisala. Zadnji dan julija?! Kako, zakaj? Pa ne no! Samo še en kratek avgust nas loči od ponovnega sedenja v šolskih klopeh, učenja, domačih nalog... Ah, pa kaj! Zaenkrat je pred nami še cel avgust, v katerem se lahko zgodi še precej čudovitih stvari (vikend s puncami, morje, seveda pa me zadnji teden za češnjo na torti čaka še maturantski izlet.)
Zadnje dni je govora samo še o olimpijskih igrah. Saj ne rečem, poletne olimpijske igre, so mi občutno bolj pri srcu, kot zimske( kar priznajmo si, da razni skakalci v vodo izgledajo super) ampak, ker pač nisem velika privrženka športa, mi gre rahlo na živce, da moj preljubi brat (ne more biti več bratec, ker bo v petek star 15 let) ne dela drugega kot da sedi pred televizorjem in spremlja kaj se dogaja na Otoku. Edina svetla točka olimpijskih iger, je da manj časa preživim pred televizorjem (edina izjema je četrta sezona Šepetalke duhov, ki pa sem jo gledala že vsaj trikrat in pa seveda v nedeljo nisem smela zamuditi premiere Friends with benefits na HBO, ki pa sem ga tudi gledala že stokrat- ne morem pomagati, ta film je TOP! ;)) in več časa posvetim branju. Oh, branje. Ne razumem ljudi, ki ne marajo branja in nočejo niti vzeti knjige v roke. Vonj knjige, pisane platnice in vsa tista zgodba, ki se v glavi vrti ob branju dobre knjige. Sama sem velika privrženka ljubezenskih romanov in v juliju se je kar veliko knjig tega žanra znašlo na moji mizi ( trenutno berem I heart Hollywood, nadaljevanje I heart New York in zaenkrat je knjiga "perfekto"). Poleg branja, pa imam dovolj časa tudi za svoje prijatelje in rekreacijo (čeprav s tekom še vedno nisva na ti). Tako se bom čez približno eno uro z bratrancem odpravila s kolesom na bližnji hrib in upala da med potjo ne bom izdihnila. ;))
Poleg branja in rekreacije pa sem letošnje poletje našla še dve stvari, ki mi polepšata dan in nekako ne vzameta preveč časa. Igranje kitare in peka muffinov. Prejšnji teden sem po več kot enem letu, v roke ponovno vzela svojo kitaro, ki je osamljena in zaprašena stala v kotu in preigravala pesmi, ki sem se jih učila pred nekaj leti v glasbeni šoli. Uspelo se mi je naučiti tudi dva nova akorda (oh yea) in občutek je bil fenomenalen. ;)) Poleg igranja kitare, pa sem se prvič lotila peke muffinov, prvič že na začetku julija in ponovno pred enim tednom. Za nekatere nič posebnega, zame poseben dosežek, glede na moje pekovske in kuharske vrline (srečo imam če ne zažgem jajca na oko). Nič posebnega, je pa začetek. ;)
Enjoy summer and have fun until the next time! ;))
C'est la vie.
Ni komentarjev:
Objavite komentar