Tone Pavček: Še enkrat glagoli

Ker smo jih danes brali pri slovenščini.
Ker je pesem pustila nek vtis na meni.
Ker so primerni, za počastitev Toneta Pavčka.

Stati

pokončno, možato,

pa naj že bije v obraz

luč

ali blato.

Molčati 

svoj molk 

v sebi globoko

in se ne dati voditi

spremljevalki

bolečini za roko.

Jokati

samo navznoter

solze pritajene,

samo ko trta, ki joče

za novo rast,

preden odžene.

Dajati 

iz sebe in svojih sanj,

sredico sredic,

kakor se daje igralec,

ki klovnovskih lic

zares na odru umre

igraje.

Znati 

nastaviti čelo

mirno in zbrano,

ko pride čas,

ko mora biti pospravljeno

in poravnano.

In tedaj, čisto na koncu,

spati.

Spati

in sanjati, kako je velika

muževna steblika,

ki zapiska ljudem

na pomlad,

o Jurjevem.