Life isn't about waiting for the storm to pass... It's about learning to dance in the rain.

Aprila se je zgodilo toliko stvari, da ne vem kje naj začnem. Faks je vsak dan bolj zanimiv, april se približuje koncu in čez pet tednov bom zaključila prvi letnik. Mimo je že Fashion week Aquafresh, objava o tem pride, ko se vrne moja želja po pisanju, ki je zaradi pisanja za faks, izginila neznano kam.
Če se je zima vlekla kot megla, gre pomlad prehitro mimo. Še malo in tukaj bo poletje, dolgi dnevi, lahka oblačila in nove dogodivščine. Veselim se prihajajočih dni in poskušam uživati v sedanjosti. Trenutno sedim v recepciji hotela v Ankaranu in razmišljam o palačinkah, ki jih bom imela za kosilo. Vlečem dol nove dele serij, saj tukaj internet hitreje deluje in se učim uporabljati nov telefon, ki mi vsako stvar auto correcta in me potem prijatelj sprašuje, če sem ob dvanajstih že pijana.
Zunaj pada dež in že dva dni se premikam iz tople prikolice v hladno spomladansko vreme in čakam da dež neha padati in se pokaže sonce. Se sprašujem, kdaj bom napisala članek in še nekaj drugih stvari za faks in s prijateljico ponovno gledam deveto sezono HIMYM. Se dolgočasim, a obenem uživam v brezdelju. Se sprašujem kaj mi bodo prinesli prihajajoči meseci in berem knjigo z naslovom Preden umrem. Cinična knjiga, ki te ob enem užalosti, ampak ti da vedeti, da je življenje lepo in da je vsak dan treba izkoristiti.
In po glavi mi že nekaj dni hodi citat: Life isn't about waiting for the storm to pass... It's about learning to dance in the rain.