Eno ribo za s sabo prosim!

Sobota zjutraj, ura je 9.00 in meni se ne da vstat iz postelje. In nato se spomnim, da je sobota in da me čaka dan polen adrenalina. Zipline prihajam!
Hitro se oblečem, vzamem vse kar potrebujem in se odpravim do A-ja, ki je danes naš voznik, prideta se K ter P in že smo v avtu in se peljemo proti Bovcu. Čez Železnike. Kar pomeni ozke ulice, ogromno ovinkov in še toliko več zabave in smeha. Med vožnjo dobimo tudi idejo, da bi se nazaj grede ustavili in si privoščili ribo in jaz predlagam, da zakaj je ne bi vzeli kar za s sabo, kar takoj povzroči salve smeha. Ki se še bolj stopnjujejo, ko spet doživim enega mojih blond trenutkov in vprašam katero jezero je, ko se peljemo čez Most na Soči ( saj pravim še dobro, da nimam svetlih las). -.-
Po dveh urah vožnje pridrvimo v Bovec, si na hitro privoščimo še osvežilno pijačo, potem pa sem kar naenkrat že v terenskem vozilu in se peljem proti Kaninu. Po pravici me, dokler nisem zagledala prve "zajle" ni bilo še nič strah, na prvi pa mi je srce malce padlo v hlače. Kar pa je bilo povrnjeno takoj, ko sem se spustila in ugotovila, da je super fantastično! Še štirje spusti in dve uri sta minili kot bi mignil in na koncu sem bila prav razočarana, da je bilo tako hitro vsega konec. Nazaj grede smo se res ustavili na ribi, vendar je nismo vzeli za s sabo. ;) Še dolga vožnja nazaj čez železniške ovinke z ogromnoooo petja in že smo se znašli v odprti in ne hriboviti Škofji Loki z željo, da kmalu ponovimo celodnevni izlet.

In.. Akcija!

In sem spet prelomila tisto mojo obljubo, da bom bolj redno objavljala. Izgovor: začetek faksa, ves čas se nekaj dogaja, nič me ni doma, enostavno sem noro zaposlena.
Konec septembra je prinesel konec počitniškega dela in začetek študijskega leta. Kar pomeni, da sem bolj malo doma in preveč časa v Ljubljani. Že takoj 1. oktobra sem se znašla na RTV-ju in ja to je tisti projekt o katerem sem rekla, da vam bom malo več povedala. Na Programu za mlade so iskali študente ter dijake in prijavilo se nas je malo manj kot dvajset. Zaenkrat bomo pomagali z raznimi anketami ali asistencami, nato pa bo na koncu eden (ali več) izbran, da bo lahko sodeloval. Naslednji dan me je čakal večer v gledališču in prva študentska zabava v klubu nad mestom. V petek sem se bolj kot ne sestavljala skupaj, v soboto pa spet gledališče in zvečer že obvezne karaoke v pubu. :D pa da ne boste mislili, ne nisem na dva dni hodila v gledališče in potem ven žurat. ;) Sta pa bila oba tedna kar precej naporna. V ponedeljek sem z dvema sošolkama po Ljubljani strašila ljudi z mikrofonom, v sredo smo si ogledali, kako je videti asistenca pri oddaji, v četrtek nas je čakala 50. obletnica novinarstva. Vikend je bil malo bolj miren, teden pa potem spet divji. V sredo sem po faksu šest ur preživela na Fakulteti za računalništvo in informatiko, kjer sem pomagala pri dogodku TEDx, nato pa sem se udeležila še novinarskega brucovanja, v četrtek pa seveda faks od osmih do petih zvečer in sestanek z novinarskim društvom. Danes sem se na faksu pojavila ravno toliko, da sem povedala s kom bom naredila intervju za novinarsko sporočanje, prišla domov za dve uri, zvečer pa se vračam v Ljubljano, kjer upam, da bom videla drobce ljubljanskega tedna moda. Jutri pa dan v znamenju spuščanja po žici (ni me še strah!), v nedeljo družinski piknik in v ponedeljek frej!!

Zadnji dan počitniškega dela. 

Prvi študijski dan.

Roza oktober

Novi!

50. obletnica novinarstva

Dopoldne na RTV.

Odprta kuhna

Marilyn & Audrey

Poletje sredi oktobra

V sredo sem bila na FRI!