Eno ribo za s sabo prosim!

Sobota zjutraj, ura je 9.00 in meni se ne da vstat iz postelje. In nato se spomnim, da je sobota in da me čaka dan polen adrenalina. Zipline prihajam!
Hitro se oblečem, vzamem vse kar potrebujem in se odpravim do A-ja, ki je danes naš voznik, prideta se K ter P in že smo v avtu in se peljemo proti Bovcu. Čez Železnike. Kar pomeni ozke ulice, ogromno ovinkov in še toliko več zabave in smeha. Med vožnjo dobimo tudi idejo, da bi se nazaj grede ustavili in si privoščili ribo in jaz predlagam, da zakaj je ne bi vzeli kar za s sabo, kar takoj povzroči salve smeha. Ki se še bolj stopnjujejo, ko spet doživim enega mojih blond trenutkov in vprašam katero jezero je, ko se peljemo čez Most na Soči ( saj pravim še dobro, da nimam svetlih las). -.-
Po dveh urah vožnje pridrvimo v Bovec, si na hitro privoščimo še osvežilno pijačo, potem pa sem kar naenkrat že v terenskem vozilu in se peljem proti Kaninu. Po pravici me, dokler nisem zagledala prve "zajle" ni bilo še nič strah, na prvi pa mi je srce malce padlo v hlače. Kar pa je bilo povrnjeno takoj, ko sem se spustila in ugotovila, da je super fantastično! Še štirje spusti in dve uri sta minili kot bi mignil in na koncu sem bila prav razočarana, da je bilo tako hitro vsega konec. Nazaj grede smo se res ustavili na ribi, vendar je nismo vzeli za s sabo. ;) Še dolga vožnja nazaj čez železniške ovinke z ogromnoooo petja in že smo se znašli v odprti in ne hriboviti Škofji Loki z željo, da kmalu ponovimo celodnevni izlet.