četrtek, 8. oktober 2015

Tista vsakoletna objava ob koncu poletja :P

Ko te mati vpraša, če je tvoj blog umrl, pa veš, da je res skrajni čas za novo objavo. :D
V zadnjem času se je dogajalo toliko stvari, da časa za pisanje bloga enostavno ni bilo. In ker imam navado, da vsako leto po koncu počitnic napišem povzetek celotnega poletja, naj bo ta objava posvečena temu. Seveda pa pride tudi potopis o Španiji in Portugalski, najbrž tam nekje v začetku pomladi (hec upam, da mi do konca meseca uspe strniti 12 dni v dva približno ne predolga bloga :P)

Vsi tisti, ki spremljate moj blog, veste, da se je letošnje poletje začelo bolj kot ne bedno. Ampak kot pravi rek, za dežjem vedno posije sonce. In ja tudi takšne bedne, žalostne in srce parajoče izkušnje se morajo zgoditi že zato, ker v življenju ne moremo imeti samo lepih stvari, iz vsake nove izkušnje, pa se lahko  nekaj novega naučimo. In to poletje sem se naučila veliko.

Julij in avgust sem tako kot dve leti prej preživela na bližnjem OMV-ju, kjer sem zaslužila nekaj denarja, na novo sem se priključila ekipi TEDxLjubljana, s katero smo že pripravili manjši dogodek, večji pa je tik pred vrati, delala prakso na Gorenjskem glasu, začela pisati za časopis Polyanec in izpeljala prvi PR za koncert Siddharte. Čistih brezsrkbnih počitnic skorajda nisem imela, ker sem vsak dan preživet na morju visela na mailu, ki se mu nisem mogla izogniti niti na popotovanju po Portugalski in Španiji. Prave počitnice se mi najbrž obetajo tam nekje julija naslednje leto. :P Ne saj se hecam, rada počnem ogromno stvari, pa čeprav grem s svojim jamranjem in pritoževanjem vsem na živce. A življenje brez kaosa zame nekako ni mogoče.

Poletje je tako kot vsako poprej minilo prehitro, ja tudi vsega kar sem si zadala nisem naredila (ups, en izpit mi je ostal še za januar) in ko pogledam svoj planer in kaj vse me čaka v prvem semestru, bi najraje vse pustila in pobegnila na drug konec sveta. Ampak ja tako je, če ne moreš biti pri miru in če si tako pameten, da misliš, da se najlažje učiš v zimskem semestru.
Dva dni nazaj sem dala ven tudi dva modrostna zoba, kar ni prijetna izkušnja, tako da če to pri vas ni nujno, tega ne počet! In sedaj sem že tretji dan doma in samo čakam, da se vrnem nazaj v dnevno rutino, ker ugotavljam, da se vse serije ne televiziji že ponavljajo.

Te počitnice so bile ene boljših v zadnjih letih zaradi vsega kar se je zgodilo, predvsem pa sem se naučila veliko novega. Enostavno sem ugotovila, da je življenje prekratko, da bi živela tako kot hočejo drugi, da bi pustila ljudem, da hodijo po meni in da če meni tako paše, bom imela milijon stvari, nekako jih bom že tako uredila, da bo na koncu volk sit in koza cela. Naučila sem se tudi, da nikoli ne bom všeč vsem in da nikoli ne bom morala vsem ustreči, ter da nekateri ljudje nimajo kaj iskati v mojem življenju. Tisti, ki hočejo pa si bodo vzeli čas, ker če si ga lahko jaz, si ga lahko tudi oni. Predvsem pa to, da se ne bom več opravičevala za svoja dejanja.

Ja poletja je konec (moja notranjost in zunanjost se temu upirata, ker ne tega še nisem dojela) in čas je za nove izzive, izkušnje, ljudi, ovire in dogodivščine, ki mi jih bo prineslo življenje. Teli štirje meseci bodo naporni, ampak mislim, da tudi zanimivi in zabavni, saj življenje je lahko  fletno, če začneš nanj gledati skozi pozitivne oči. ;)

C'est la vie



Ni komentarjev:

Objavite komentar