Holidays are finally here

Šolo smo zaključili in se z vso vnemo vrgli v tople poletne dni. Čeprav sta dva tedna počitnic že za nami, se mi še vedno zdi, kar nemogoče, da je leto tako hitro naokoli.

Zadnji junijski dan, ki je prežet z neznosno vročino in pa še z večjim pričakovanjem. Natanko osem ur me še loči od moje polnoletnosti, čeprav je moja predraga babica, že danes mislila da mi mora čestitati, ampak sem jo kar hitro ustavila, češ da je malo prezgodnja. Še vedno bolje prezgodnja, kot prepozna. ;)

Po parih dneh na morju sem končno dobila malo barve (čez leto sem bela kot mleko) in si odpočila oči na modrem morju, kamor se vedno rada vračam. Sem pa v zadnjih tednih ugotovila, da mi je Škofja Loka vedno bolj všeč, saj se je končno začelo malo dogajati. Pred dvema tednoma se je začela loška poletna sezona, z Electricityem, kjer smo na svoj račun prišli predvsem mladi, starejši pa so si najverjetneje morali kupiti čepke za ušesa. Že takoj naslednji dan, smo  Ločani lahko spremljali cilj 3. etape kolesarske dirke po Sloveniji, zvečer pa je potekal prvi tek štirih mostov, ki je privabil, kar lepo število starejših in nekaj manj mlajših nadebudnih tekačev. Seveda jaz ne bi bila jaz, če se ne bi odločila, da se tudi sama nekoč v (daljni) prihodnosti, prijavim na tovrsten dogodek. V prejšnjem tednu je seveda potekal tudi že vsem znani Historial, ki je navdušil predvsem ljubitelje srednjega veka. 

Najbolj pa me je v mojem domačem mestu pozitivno presenetila Bralnica na vrtu Sokolskega doma. Super, izvirna ideja, za malo drugačno preživljanje prostega časa. Zakaj pa bi morali cele dneve sedeti pred televizijo in računalnikom, ko pa lahko na svežem zraku, sam ali pa v dobri družbi prelistaš revijo ali si prebereš dobro knjigo!

Seveda tele počitnice ne bi bile prave brez sladoleda in pa moje najljubše že vsem znane nanizanke How I met your mother, ki me vedno spravi v dobro voljo. 

Imejte se radi in uživajte tele dva (ali tri) mesece počitnic!

C'est la vie. 

Valeta

Valeta ali drugače zaključek osnovnošolskega obdobja. Ko se konča devet let nekega obdobja, ki ga najverjetneje ne boš pozabil in ko se ti odprejo vrata v nov svet. Svet srednje šole in učenja.
Letos je ta dogodek, čakal tudi "mojga tamavga", ki bo totalno ponorel, da ga tako imenujem, če bo slučajno prebral ta blog. ;)

Predpriprave so bile bolj naporne, kot če bi imeli opravka s samo angleško kraljico in definitivno manj naporne kot z mano (ja mami moja obleka je bila kupljena že mesece pred valeto). Kaj bo oblekel, kaj bo obul, kdaj je valeta, kaj bodo kupili razredniku. Ja, vse to me čaka naslednje leto, le da ne bo valeta, ampak maturantski ples, kjer pa me trenutno malo skrbi le kje naj staknem plesalca.

Ko pa je končno napočil dan valete, smo se tako vsi sorodniki devetošolcev zbrali v telovadnici moje nekdanje osnovne šole. Že ko sem stopila skozi vrata, bi se najraje obrnila, saj moji spomini na tisto obdobje žal niso preveč prijetni.

Po ogledu vseh oblekic in visokih petk ( to število se je drastično povečalo od moje valete) sem se za večino deklet spraševala, kako lahko sploh hodijo v tem in se ne zvrnejo direktno na nos. Hvala bogu so vse preživele.

Sledil je nagovor ravnateljice, ki me ni preveč impresioniral  (preveč nakladanja), podelitve priznanj (tudi število teh se je zmanjšalo) in seveda filmčki razredov. Prav tako ni manjkalo pevskih in seveda plesnih točk.

Po eni uri in pol, sem ugotovila, da so tovrstne stvari zame dolgočasne ( moja valeta ni bila nobena izjema), me je pa kar malo stisnilo pri srcu, da gre moj mali bratec jeseni v prvi letnik gimnazije, mene pa prej kot čez eno leto čaka matura. In tako kot rada reče moja sošolka: "O bože mili!" ;)

C'est la vie

Po dežju vedno posije sonce

Ponedeljek.. dan za začetek.  Ampak vseeno ponedeljkov večina ljudi ne mara, vključno z mano. Res da predstavlja začetek tedna, ampak kaj ko z začetkom tedna pride tudi zgodnejše vstajanje, konec vikenda in nove obveznosti. Ne ponedeljek res ni moj dan, še posebej če te zbudi oblačno nebo s katerega počasi padajo kapljice dežja. In potem se ves zmečkan in še napol zaspan odpraviš v šolo, kjer itak pol pouka prespiš, ker med vikendom ni bilo časa za spanje.

Ti pa že takoj v trenutku, ko ti petnajst čez šest zazvoni budilka, švigne čez glavo, da je to zadnji ponedeljek v tem šolskem letu, ko moraš tako zgodaj vstati. Ja, to ti zagotovo vsaj malo polepša dan. Še dodatno pa ti polepša dan prva šolska ura, ko ugotoviš da si matematiko pisal 2, čeprav si bil 100% prepričan, da boš "fasal šut".

In potem, ko misliš da bosta torek ali sreda vsaj malo presenetila z vremenom se zgodi ravno nasprotno. Dež, dež in še enkrat dež. In potem pogledaš kakšno vreme je na morju, te zadane v živo. Sonce, sonce in še več sonca! Če ne bo v kratkem konec tega dežja, bom spakirala, vzela kovčke in se s prvim vlakom odpeljala na morje. In se ne bom vrnila. ;)
 http://www.youtube.com/watch?v=jpaXuSi2Tmw taka "taprava" pesem za današnji dan. ;)




Še dva dni,  nas loči od počitnic, meni pa gre po glavi samo to, kako neznansko hitro je minilo tole šolsko leto. Končno konec mučenja z geografijo, biologijo in fiziko (čeprav sva na koncu postale že pravi prijateljici.;). Me pa vedno več ljudi sprašuje, če že vem kam se bom vpisala na faks in ali že imam vozniški izpit. Na prvo vprašanje po novem odgovarjam z ne vem, ker do sedaj nobenemu moja izbira ni bila všeč in sem si rekla da od sedaj naprej nobenega več ne briga, kaj hočem postati po poklicu. Glede izpita pa sploh brez veze. Pač ga ne delam in ga še nekaj časa ne mislim. Pika.

Me pa poleg teh dveh vprašanj, na vsakem družinskem srečanju, vsi prepričujejo da je že zadnji čas da si najdem fanta, kot da se brez tega pač ne da živet in sedaj vedno bolj razmišljam o tem da bi si preprosto našla nekoga, ki bi ga lahko sabo "vlačila" na srečanja in ga predstavljala kot svojega fanta. Samo, kaj ko bi s tem povzročila še več nadležnih vprašanj, ker bi itak vsi hoteli vedeti vse o njem. Ne moj načrt se ne bo obnesel, zato bom očitno ostala kar pri stalnici: ne nimam fanta in ne trenutno nisem zaljubljena. Bodo že preživeli. :)

C'est la vie.