Na splošno nimam nič proti jeseni, kot taki, moti me predvsem to, da za njo prihaja zima. Mrzla, siva, turobna zima. Edina stvar, ki se je veselim so novoletni prazniki. Pa ne daril, ampak božičnega vzdušja. Okrašenega mesta, lučk, neke čarobnosti, ki jo čutim v zraku in vere mlajših otrok v dobre može. Vsakič se spomnim, kako sem kot majhna punčka verjela, da Miklavž in Božiček res obstajata ( pa saj smo vsi).
Kako je bilo vse bolj preprosto ...
Saj vem, da mi zaenkrat še ni nič hudega, da tisto najhujše, šele pride in da bi morala sedaj uživati zadnja najstniška leta.
Ampak poleg pouka imam zraven še druge dejavnosti, pa seveda plesne vaje za maturantski ples, priprave na maturo in seveda še tri tisoč drugih stvari, ki jih moram postoriti. Vsi nas morijo in nam težijo s prihajajočo maturo, sama pa ne morem verjeti, da bo čez osem mesecev (in maturi!), konec srednješolskih let. Potem pa sledijo najdaljše počitnice v našem življenju... Jupi! Ampak kaj ko moram do takrat, preživeti, še dolgoooo zimo in maturo! ;)
In kot pravi moja mami: Slab začetek, dober konec!
Leto 2013. Številka 13 naj bi bila nesrečna številka. Ampak moj občutek (ki ponavadi ne laže) mi pravi, da bo leto čarobno, kot se za zadnji letnik seveda spodobi.
Naj bo 13 srečna številka! Bomo zmogli? Bomo ja!! :))
Za konec pa še ena pesmica: http://www.youtube.com/watch?v=wZf2tibPOV8&feature=related (spreglej film, pomembna je vsebina pesmi). ;))
Ni komentarjev:
Objavite komentar