Zadnji dan septembra in "zadnji" počitniški dan. Tole zadnje ne velja, saj sem danes že bila na faksu. Imeli smo sprejem brucev, jutri pa "zares" začnemo s predavanji. No očitno ne, saj nam prvo že odpade. :DKer pa danes ni le zadnji dan septembra, ampak zadnji dan mojih najdaljših počitnic, ne bi bilo slabo, če bi napisala nekaj o poletju 2013.
Spomnim se kot bi bilo včeraj, ko sem v soboto 22.junija, še sedela v šoli in čakala na zadnji ustni izpit iz nemščine. Vedela sem, da bo po koncu tega izpita konec mature in uradno tudi konec mojega gimnazijskega izobraževanja. Takrat sem imela v glavi samo eno: NAJDALJŠE POČITNICE V ŽIVLJENJU SE ZAČNEJO ČEZ NEKAJ TRENUTKOV. In ko sem tako prišla ven iz učilnice, se sploh še nisem dobro zavedala, da je res konec. Konec štirih let gimnazije, kontrolnih nalog, spraševanja, in vsega povezanega z maturo!
In počitnice so se zares začele. Prvi teden sem delala, se pobarvala, si naredila pirsing, v naslednjem tednu pa sem že praznovala 19. rojstni dan z najboljšo družbo. V naslednjih tednih sem bila večkrat na morju, še vedno sem služila denar, končno sem začela delati vozniški izpit. V septembru me je čakal še izlet v Pariz, pripravila sem vse potrebno za faks, prebrala nekaj dobrih knjig in končno dočakala zadnjo sezono najljubše serije. Začela sem pisati za lokalni časopis in se kot blogerka pridružila strani moia.in. Dobivala sem se s prijatelji, preplesala kakšno noč, šla na Umeka, se spominjala maturantskega izleta, se družila s prijatelji in po tihem že težko pričakovala faks. Pa ne zaradi učenja, ampak zaradi neke nove izkušnje, novih ljudi, vznemirjenosti.
Vse svoje načrte sem dodobra izkoristila (razen telovadbe -.-) in lahko rečem, da je bilo poletje 2013 eno najboljših poletij, saj mi niti en dan ni bilo dolgčas! Očitno številka 13 le ni tako nesrečna, kot vsi mislijo, ali pa je vsaj v mojem primeru bolj srečna.
In po treh mesecih čudovitih počitnic, sem zadnji dan septembra odšla na fakulteto. Na tisto, ki sem jo izbrala že nekaj časa nazaj in se kljub mnenju ogromnega števila ljudi, ki so mi govorili, da delam napako nisem premislila. In ne morem reči, da bo perfektno in bo šlo zlahka, ampak z veseljem do neke stvari in z delom se da nekam priti. Mogoče bom čez štiri leta preklinjala svoj faks, ali pa ga bom na vse pretege hvalila. Ampak tega danes še nihče ne ve, kajne?
Na koncu bi rekla samo še: Adijo čudovito poletje 2013, upam da bo tvoj naslednik prav tako dober in vsaj približno tako dolg!
Vsem študentom pa želim veliko sreče in uspeha v študijskem letu 2013/2014!
