Ker sem z vstopom v prvi letnik fakultete postala brucka, sem to morala na čim boljši način proslaviti. Večkrat. Prvo brucovanje ali odštevanje do prvega študijskega dne, se je začelo že v ponedeljek 30. septembra, vendar se ga žal zaradi slabega počutja nisem udeležila. Pa drugo leto.
Tako je bilo moje prvo brucovanje v sredo 2.oktobra v Top Sixu (klub nad Namo), kjer so ob divjih ritmih noreli ekonomisti. Sama sicer nisem študentka ekonomije, vendar je večina mojih srednješolskih sošolcev in prijateljev na Ekonomski fakulteti, zato sem se "žrtvovala" in en večer preživela v dobri družbi bodočih ekonomistov. Žur kot žur, nič posebno presenetljivega.
Seveda pa nisem smela zamuditi brucovanja svoje fakultete, ki je bilo naslednji teden. Seveda sem kot zanalašč med vikendom zbolela in že skoraj obupala nad idejo zabave, vendar sem se do večera toliko spravila k sebi, da sem šla vsaj na hitro pogledat kako se zabavajo FDV-jevci. Naše brucovanje je potekalo v klubu Companjeros, ki me na prvi pogled s svojo praznostjo ni pretirano navdušil, vse dokler se niso začele igre in sem srečala cel kup svojih kolegov novinarjev. Na igrah sicer naša smer ni zmagala, smo pa novinarji bučno navijali za naj bruca in naj brucko FDV-ja in bili pri brucki tudi zelo uspešni. Žal sem zaradi slabega počutja, morala oditi ravno v trenutku, ko se je prava zabava šele začela.
Zadnjega brucovanja (zaenkrat) pa sem se udeležila kar v domačem kraju, ki ga je organiziral klub študentov. Sicer sem se ga udeležila bolj kot ne iz raziskovalnih razlogov, saj sem imela nalogo napisati članek, vendar sem se mogoče kar malo preveč vživela. Konec dober, vse dobro, na koncu smo prisegli še zvestobo klubu in uradno postali študentje.
Zaenkrat v planu nimam brucovanj, vendar nihče ne ve kaj bo prinesel mesec november, če se le ne bo treba preveč učiti.
ponedeljek, 28. oktober 2013
Brucovanje 2013
četrtek, 10. oktober 2013
10 must haves for autumn.
PARKA
LEATHER BOOTS
LEATHER BAG
COMFY SWEATERS
TRIANGLE EARINGS
BIG SCARFS
SHIRTS
GOLD RINGS
CRUCIANI BRACLET
BIG GLASSES
sreda, 9. oktober 2013
Here's to never growing up!
In sem spet po desetih dneh nazaj, saj je res že zadnji čas da napišem kakšen nov blog. Nekako ni časa, računalnik mi je prenehal delati, zbolela sem pa še faks se je začel.
Če se najprej ustavim pri faksu: Naš faks je izredno zanimiv, pa ne toliko iz vidika snovi, ki nam jo predavajo na predavanjih, ampak predvsem zato, ker nam je do sedaj že skoraj vsak predmet vsaj enkrat odpadel. Ne hecam se! Prejšnji teden nam je odpadlo več predavanj in vaj, ta teden enako. Vsi mi pravijo, da naj bom vesela, ampak nekako mi to ni preveč všeč. Faks sem si predstavljala kot stalni tok predavanj, vaj in seminarjev, v resnici pa vsak dan hodim v Ljubljano za največ dve uri. Saj je fino, da smo kar precej prosti, ampak nekako se mi zdi, da so bila moje predstave in pričakovanja povsem zgrešena. Pa ne me narobe razumeti, še vedno točno vem, da hočem biti novinarka, pa tudi kolegi in kolegice so super, ampak nekako je vse nekako drugače kot sem si predstavljala. Mogoče je krivo to, da sem bolna, mogoče da so predmeti v prvem letniku precej splošni in nimajo velike veze z novinarstvom, mogoče pa se moram le navaditi. Upam, da predvsem to zadnje, saj si res želim, da bi bila te štiri leta takšna, da se jih bom kasneje z veseljem spominjala. Tako da zaenkrat čakam, da se navadim na faks in že odštevam dni do prvega kolokvija, ki je seveda iz ekonomije (trenutno najbolj osovražen predmet) in prvih predstavitev pri ostalih predmetih. Vmes pa iščem nove dejavnosti, s katerimi bi napolnila svoj prosti čas in čakam, da pride december, saj je to najboljši čas zime, ki že kar močno trka na naša vrata.
Avril Lavinge: Here's to never growing up
And you can still vote for me: wella ambasadorka
Če se najprej ustavim pri faksu: Naš faks je izredno zanimiv, pa ne toliko iz vidika snovi, ki nam jo predavajo na predavanjih, ampak predvsem zato, ker nam je do sedaj že skoraj vsak predmet vsaj enkrat odpadel. Ne hecam se! Prejšnji teden nam je odpadlo več predavanj in vaj, ta teden enako. Vsi mi pravijo, da naj bom vesela, ampak nekako mi to ni preveč všeč. Faks sem si predstavljala kot stalni tok predavanj, vaj in seminarjev, v resnici pa vsak dan hodim v Ljubljano za največ dve uri. Saj je fino, da smo kar precej prosti, ampak nekako se mi zdi, da so bila moje predstave in pričakovanja povsem zgrešena. Pa ne me narobe razumeti, še vedno točno vem, da hočem biti novinarka, pa tudi kolegi in kolegice so super, ampak nekako je vse nekako drugače kot sem si predstavljala. Mogoče je krivo to, da sem bolna, mogoče da so predmeti v prvem letniku precej splošni in nimajo velike veze z novinarstvom, mogoče pa se moram le navaditi. Upam, da predvsem to zadnje, saj si res želim, da bi bila te štiri leta takšna, da se jih bom kasneje z veseljem spominjala. Tako da zaenkrat čakam, da se navadim na faks in že odštevam dni do prvega kolokvija, ki je seveda iz ekonomije (trenutno najbolj osovražen predmet) in prvih predstavitev pri ostalih predmetih. Vmes pa iščem nove dejavnosti, s katerimi bi napolnila svoj prosti čas in čakam, da pride december, saj je to najboljši čas zime, ki že kar močno trka na naša vrata.
Avril Lavinge: Here's to never growing up
And you can still vote for me: wella ambasadorka
Naročite se na:
Objave (Atom)