Journey to the end of the night Ljubljana

Že pred dobrima dvema mesecema sem na Facebooku zasledila dogodek, ki je vabil ljudi vseh starosti, naj se udeležijo potovanja na konec noči in takoj sem se odločila, da se pridružim. Problem pa je nastal, ko se je dva tedna pred tekmovanjem odprlo mesto za prijavo in so karte pošle v sedmih minutah!! Želelo se je prijaviti več kot 3000 ljudi, vendar so se zaradi varnosti število omejili na 1200 ljudi. Kar malo razočarana pa sem se hitro potolažila, ko sem ugotovila, da lahko še vedno sodelujem kot prostovoljka. Organizatorjem sem še isti dan poslala sporočilo in dobila sem odgovor, da naj se jim v petek uro pred začetkom pridružim pred kinom Šiška.

Journey to the end of the night Ljubljana je urbana igra, ki se je prvič začela v San Franciscu leta 2006, kateremu pa je sledilo še več držav, zadnja med njimi je tudi Ljubljana, v kateri se je journey prvič odvil na prvi pomladni dan, v petek 21. marca.

In kaj točno je urbana igra Journey to the end of the night?
Množica ljudi vseh starosti se zbere na točno določeni točki, ki jo določi organizator. Vsi tekmovalci dobijo zemljevid in dva trakova; enega rdečega in enega modrega. V igri morajo tekmovalci poiskati šest točk, ki so razpršene po celem mestu in na vsaki točki morajo opraviti nalogo, vmes pa jih lovijo lovilci z rdečimi trakovi. Tisti, ki ga lovilec ujame si mora zavezati rdeč trak in loviti naprej tiste, ki so še v igri. Lovilci ne smejo loviti le v varnih conah, ki so okoli točk in na avtobusnih postajah, tekmovalci pa morajo pot preteči ali prehoditi, od prevoznih sredstev lahko uporabljajo le javni prevoz.
V Ljubljani se je igra začela ob sedmi uri, vendar se je že ob šesti uri počasi začela nabirati množica ljudi, ki so nestrpno čakali začetek igre. Prostovoljci smo jim razdelili zemljevide ter en rdeč in en moder trak. V zraku je bilo čutiti napetost, evforijo ter navdušenje in vsi so komaj čakali, da se igra začne. Glavna organizatorka igre Poljakinja Natalia Skoczylas jim je pred odhodom razložila navodila, jim zaželela veliko sreče in še več zabave.
V Ljubljani so morali tekmovalci pokazati svoje znanje improvizacije, se spomniti vsega kar vedo o Evropski uniji, risati s kredo, predvsem pa so morali pokazati veliko iznajdljivosti in imeti veliko sreče, da so ušli spretnim lovilcem. Na koncu je igro končalo 231 ljudi, najboljši lovilec pa je ujel 25 tekmovalcev, mislim pa da smo celo podrli rekord v številu tekmovalcev.

Kljub temu da se mi letos ni uspelo prijaviti, pa sem v vlogi prostovoljke uživala. Na prvi točki v podhodu pri Tivoliju sem delila štampiljke zagretim tekmovalcem in res je nor občutek, ko se v dveh sekundah okrog tebe znajde 50 ljudi in se dere: Meni tudi, meni tudi!

Lahko rečem samo: Odlična igra in komaj čakam naslednjo v kateri upam, da bom sodelovala kot tekmovalka! :D

Spletna stran Journey to the end of the night