Drunk in love. No. Drunk. Just drunk.

Vsekakor je za mano zanimiv konec tedna. Semester imam skoraj povsem zaključen ( z izjemo enega izpita, ki mi bo najverjetnje ostal za naslednje izpitno obdobje, ampak kanček upanja še obstaja), predvsem pa mi bo ta vikend ostal v spominu predvsem zaradi super preživetega sobotnega večera.

Moj najljubši praznik poleg božiča je zagotovo pust. Obožujem, da se za en dan lahko prelevim v drugo osebo ter sem nekaj drugega in res se ne spomnim leta, da se ne bi našemila. Ko sem bila mlajša, sem bila za pusta dimnikar, Pika Nogavička, zdravnica, hudiček, v srednji šoli pa vampirka, hipi, Lady Gaga in šolarka. Že lansko leto pa sem si zbrala kostume za pusta in noč čarovnic. Odločila sem se, da bom en dan Marilyn Monroe, drug dan pa Audrey Hepburn. In ker sem bila Marilyn za noč čarovnic, sem bila tako za pusta Audrey, ki mi je po kostumu precej ljubša, saj ne vsebuje srbeče lasulje, s katero sem videti kot transvestit in visokih pet. Pustovali smo kar v domačem pubu in lahko rečem, da sem bila pred začetkom kar malo skeptična kako bo to videti, vendar smo se na koncu imeli super, z izjemo tega, da je bil moj kostum mogoče malo preveč eleganten. ;)

Sem imela pa v soboto tudi takšen dan, da sem približno dvakrat popolnoma ponorela. Kot vsi vemo je bilo v soboto tudi valentinovo, nekaj dni prej je končno v kino prišel pričakovani film leta 50 odtenkov sive, Peter Prevc pa je postavil nov rekord. In ko sem že stotič slišala in prebrala vse to, sem znorela. Prevcu res privoščim ta sijajen podvig, ampak ja mati ni mi treba trikrat povedati, da je skočil četrt kilometra, sem prebrala na vseh spletnih portalih in slišala tvoj navdušen krik. Pa to še ni bil tak problem. Najbolj na živce mi je šlo stalno objavljanje tega kako je končno prišel v kino ta dolgo pričakovani film. Ne ne bom ga šla gledat in ne nisem prebrala knjige, ki je za moje pojme preveč izražala neko prevlado moškega nad žensko. Predvsem pa film baje ni preveč blesteč in je očitno takšno navdušenje predvsem zaradi veliko oglaševanja  ( mogoče sem zgrešila poklic?) Valentinovo pa sploh ni vredno omembe. Če imaš nekoga rad, mu to povej vsak dan, ne pa da praznuješ ta najbolj skomerciliziran praznik, ki smo ga seveda prevzeli od koga drugega kot Američanov.

Lep pozdrav od zafrustrirane samske punce, ki ne mara valentinovega, 50 odtenkov sive in se ji ne da več učit.