"Nisem več zaljubljen vate," so besede, ki sem jih včeraj slišala prvič. Besede, ki jih žal ne želiš slišati od osebe, v katero ti si zaljubljen. Ki ti je všeč vse na njej, ki jo vidiš skozi rožnata očala. Ki ti je zadnja dva meseca po glavi hodila podnevi, pa občasno tudi ponoči. In ki mi še nekaj časa ne bo dala miru.
Kako preboleti oz. pozabiti na nekoga, s komer si se vsak dan slišal, pogosto videl in ga imel preprosto rad? Pravijo, da čas pomaga. Če je to res, si želim, da bi se čas prevrtel za približno tri mesece v prihodnost, ko bom nanj imela samo še lep spomin in bom mogoče počasi pozabila, kako se je vse skupaj končalo. V tem trenutku pa bi ga raje prevrtela nazaj, ker si želim, da se nič od tega sploh ne bi zgodilo.
Prej ti je bil vsak poljub, vsaka beseda in vsak objem najlepši del dneva, sedaj me vsaka misel in vsak spomin skeli in mi zabada nož v srce. Dva dni ne delam drugega, kot jokam in najverjetneje vse okoli sebe spravljam že pošteno ob živce. Želim si samo spati, ker vsaj takrat ne razmišljam o tem. Pa ne morem. Življenje teče naprej.
Ampak kako biti jezen na nekoga, ki ni zaljubljen vate? Ne moremo se odločati, v koga se bomo zaljubili, ali kdo se bo zaljubil v nas. Želim si samo, da bi se enkrat tudi meni zgodilo, da bi bilo to čustvo obojestransko, da bi imela nekoga, ki bi me imel rad. Nočem nič drugega. Samo osebo, ki mi bo stala ob strani in me preprosto imela rada, takšno kot sem.
Najbolj pri vsem si želim, da bi bil kreten oz. nekdo, na katerega bi lahko zvrnila vso jezo in bolečino. Pa ni. Ko vidim, da mu je hudo in da mu je bilo težko to povedati. se počutim še slabše. Cenim, da mi je vse razložil, mi povedal stvari v obraz. In ker ga še vedno zanima, če sem v redu in se ponudi, da se lahko kadarkoli pogovorim z njim, je meni še huje. Ker vem, da je dobra oseba in da sem ga zgubila, čeprav ga v resnici nikoli nisem imela.
Edina želja, ki sem jo imela za letošnji rojstni dan, se mi ni uresničila. Očitno ne moremo imeti vsega, kar si želimo. Trenutno si želim samo, da bi lahko pozabila in se spomnila, samo lepih stvari.
In sem nazaj v svoji forever alone situaciji, v kateri očitno še najbolje delujem.
C'est la vie.
Tudi meni se je nekaj podobnega zgodilo v zadnjih 3 mesecih. Po koncu pretekle veze, se nisem želela spuščati v razmerje ali se s bilokom kratkočasiti, ker mi enostavno ni bilo do tega, dokler ni prišel on. Poznava se že veliko časa, nikoli ni bilo iskrice, a po nekaj druženjih je z moje strani preskočila in ko sem bila že res zaljubljena vanj, mi je rekel, da ne ve kaj čuti do mene.. vedela sem, zakaj je v dvomih, saj je preživel en popoldne s osebo, ki mu je bila od vedno všeč, vendar ni bila resna in karakterno močna, zato z njo ni imel nič. 2 dni sem prejokala, a sem se vseeno odločila, da nadaljujeva, vendar sčasoma je nekaj v meni umrlo.. po več kot mesecu dni sem ga zapustila, ker so se čustva z moje strani ohladila, v 90% zato, ker mi je sam dal dvome na začetku veze. Zapustiti nekoga in mu reči, da ne čutiš do njega dovolj, ni enostavno... ampak bolj kot vse to, me je bolelo, da on sploh ni bil z mano, ker bi bil dejansko zaljubljen, kljub temu, ker mi je trdil, da me ima rad, ampak ker me je le vzljubil. Sprijaznil se je z mano ... in to mi je povedal šele, ko sem se odločila, da zaključim z njim. Res sem se sekirala, da ga bom prizadela, a na koncu sem bila jaz bolj prizadeta kot on, saj on do mene ni čutiš nič posebnega, le na razpolago sem mu bila, zato je bil z mano. Ne razumem, zakaj mi tega ni povedal.. res ne.. počutila sem se izigrano..
OdgovoriIzbrišiZ vsem tem ti hočem povedati, da je boljše iskrenost, čeprav izjemno boli in bi se najraje zaprla pred celim svetom ter ostala nekje skrita kot pa da je človek kljub vsemu s tabo, vendar ne čuti isto.
Si se odločila, da bosta v stikih in poskušala nadaljevati prijateljstvo ali boš prekinila stike z njim?
Drži see, pošiljam en topel objem za tolažbo*
Joj groza ocitno se nam zadnje case to neki dogaja. :/ se povsem strinjam, zelo cenim, da mi je vse razlozil, povedal in vse, ampak boli se bolj zaradi prijaznosti. :/ rekel je, da se lahko brez problema slisiva in da sva lahko prijatelja, ampak sva se strinjala, da oba potrebujeva malo casa. Je tudi rekel, da ko bom cutila potrebo po pogovoru, mu pisem. Tako da ja, upam da ce z nekaj casa bova prijatelja.:) pa hvala, ti posiljam objem nazaj :*
IzbrišiMoje izkušnje so take, da je boljše vsaj začasno prekinit stike, da čustva izginejo in potihoma ne upaš, da bo mogoče še kdaj kaj bilo. Sama sem pri prvem razmerju naredila to napako, ki se mi je maščevala še kar nekaj časa.. vendar sčasoma, ko ni več čustev in če se drugače razumeta, pa ni ovir za prijateljstvo, edino če bo njemu neprijetno, ker te je prizadel.
IzbrišiHvala za objem :) upam, da boš kmalu polna energije in boljše volje.. oglasi se še kaj!
Ja se popolnoma strinjam. :) tezje je razumet srcu. :/ sej nocm da se pocuti, kot da me je prizadel, ker ne mores zbirat v koga se zaljubis :) pa z njegove strani je bilo vse zelo normalno in prav. :)
IzbrišiJa tudi jaz to upam :)