Po soparnih in vročih dnevih smo ponovno padli v mraz in hladno vreme. Nič slabega, če ne bi termometer preskočil približno dvajset stopinj. Ampak jih je. Še v petek smo z našo družbico sedeli na vrtu kavarne in imeli občutek da smo nekje na morju, saj je bilo toplo in že precej poletno vreme. Večer je bil poln norčavih in duhovitih domislic ter prežet z metuljčki v trebuhu ( P in A bosta že vedela zakaj). Seveda ni šlo brez stalno ponavljajočega stavka: I'm awesome, ki se ga P še vedno ni naveličal ( očitno je nekdo gledal preveč nadaljevanj How I met your mother).
Tudi sobota ni bila nič manj sončna in še posebno soparna. Ko pa sem se zvečer vračala domov še iz enega naših vedno zanimivih srečanj, ki se na koncu vedno končajo s hrano (pač brez tega pri nas ne gre) me je dež popolnoma "opral". Domov sem prispela s premočenimi nogami in moje uboge allstarke so bile še naslednji dan mokre. Pa kaj potem, sem vsaj ponovno iz omare potegnila druge bolj stare in ponošene, ki jih nisem nosila že celo večnost. V vsaki stvari se vedno najde nekaj dobrega. ;)
Ob naših druženjih sem začela razmišljati o naših predstavah, ki smo jih imeli v otroštvu. Ko smo se pogovarjali o tem kako smo si včasih predstavljali rojstvo otroka, nas je A presenetil z izjavo, da je vedno mislil da ženska zanosi tako, da ji med poroko v usta pade riž in postane noseča. O.o Ja, otroci imajo včasih res čudne predstave. Čudno pa je to kako se naš pogled na svet lahko spremeni v le nekaj letih. Kako smo se spremenili že samo v času odkar smo začeli hoditi v srednjo šolo. Še danes se spomnim kako smo punce v prvem letniku cvilile in vriskale, ko smo zagledale fanta, ki nam je bil všeč, sedaj komaj dve leti kasneje pa se sprašujemo kaj hudiča se je v tistem času dogajalo z nami.
Nauk tedna: Ja puberteta definitivno dela svoje. ;)
C'est la vie.
Ni komentarjev:
Objavite komentar